neo

Lahko rečem, da sem srečen. Srečen, ker sem imel dve leti nepopisnih, neskončno lepih trenutkov. Lahko sem bil otrok, lahko sem bil odrasel, lahko sem bil sonce in lahko sem bil oblak.

Dokler me depresija ni pokončala..

A srečen sem, da sem sploh doživel to čudovitost življenja. Ko sem zaspal v objemu.. Ko sem se zbudil v objemu..Ko sem lepa sobotna jutra preživel z osebo, ki me je ljubila.

Dragi moji, ravno ta trenutek je tisti depresivni, ko vidiš, da še nisi ti. Ko ti je žal za vse slabo, kar se je zgodilo in si vesel za vse lepo, kar se je zgodilo.

Kaj pa vem, želim si..zdravja, teh lepih trenutkov nazaj..in naprej..

Borim se že nekaj let. Boril se bom še naprej.

Za te lepe trenutke pa.. Hvala ti, K. ♥

0%

0%

 

Ta vpis je bil objavljen v 19.05.2008 ob 22:48 in je zapisan v Depresija, Srce. Komentarjem na to temo lahko sledis preko RSS 2.0 vira. Lahko napišete komentar, ali sledite trackback z vaše strani.