neo

Pozitivna naravnanost, vizualizacija svojih ciljev, želja..

0%

0%

Že dolga leta ne hodim več v cerkev, čeprav sem bil krščen, bil sem pri obhajilu, birmi. Veliko lepih in prijetnih spominov imam v zvezi z domačo cerkvijo. Kako smo hodili s prijatelji in sošolci k verouku, kako smo mladi hodili v maju hodili k šmarnicam, ki so bile večerne maše, predvsem z mladimi.. Res topli spomini.

Zadnje čase imam zelo močne sanje. Veliko si jih zapomnim, o njih razmišljam, nekako se mi zdi, da v sanjah razčiščujem določene zadeve. Tokrat sem sanjal o tem, da sem bi v cerkvi. Občutek je bil tako topel, obkrožen sem bil z dobrimi ljudmi, bilo je, kot bi sedel z družino pred kaminom na božični večer..

Ali ponovno odkrivam svojo vero? Ne vem.. Le vleče me v cerkev zopet po tolikih letih. Občutek imam, da mi je vsa ta leta nekaj manjkalo, da sem dober kos sebe zaklenil ven iz srca.

Vera.. nekaj, kar človek potrebuje.. ni nujno, da je vera v boga, lahko je vera v ljudi, v ljubezen, v dobro energijo.

Verujem.

0%

0%

Nekaj najlepšega v življenju odraslega človeka so trenutki, ko je lahko in se počuti kot otrok. Nedolžen, odprt, razigran, čistih misli, poln dobrote, dajanja, empatije, odprtih rok za objeme in dajanje poljubov..

We are the World - Pavarotti and Friends

0%

0%

Michael Jackson - hvala za dobre ideje in misli, želim mu vse najbolje v življenju. Poklon in hvala!

Michael Jackson - Earth Song

Michael Jackson - Heal The World

Michael Jackson: We Are The World 

0%

0%

Posnetek, ob katerem sem jokal. Od lepega presenčenja, lepote trenutka, privoščil sem vseee čudovito in srečen sem bil za nekoga, ki je bil skromen, nesamozavesten, pa si je nekaj upal, zbral pogum in.. uau..

Koliko lepih src je v nas, koliko neskončno lepih misli, koliko dobrot in neverjetnih talentov. VSI smo lahko vse, kar želimo, le ne upamo si, družba nas omejuje, ne da se nam, ne želimo..

Če bi vsi ljudje na tem svetu prisluhnili srcu,  bi lahko živeli v nebesih. Ne. KO BOMO VSI POSLUŠALI SRCE, bomo doživeli smisel življenja. Ljubim življenje, ljubim svet, ljubim vas!

0%

0%

Bobby Mcferrin - Don’t Worry, Be Happy

Here is a little song I wrote
You might want to sing it note for note
Don’t worry be happy
In every life we have some trouble
When you worry you make it double
Don’t worry, be happy……

There is this little song I wrote
I hope you learn it note for note
Like good little children
Don’t worry, be happy
Listen to what I say
In your life expect some trouble
But when you worry
You make it double
Don’t worry, be happy……
Don’t worry don’t do it, be happy
Put a smile on your face
Don’t bring everybody down like this
Don’t worry, it will soon past
Whatever it is
Don’t worry, be happy

0%

0%

Lahko rečem, da sem srečen. Srečen, ker sem imel dve leti nepopisnih, neskončno lepih trenutkov. Lahko sem bil otrok, lahko sem bil odrasel, lahko sem bil sonce in lahko sem bil oblak.

Dokler me depresija ni pokončala..

A srečen sem, da sem sploh doživel to čudovitost življenja. Ko sem zaspal v objemu.. Ko sem se zbudil v objemu..Ko sem lepa sobotna jutra preživel z osebo, ki me je ljubila.

Dragi moji, ravno ta trenutek je tisti depresivni, ko vidiš, da še nisi ti. Ko ti je žal za vse slabo, kar se je zgodilo in si vesel za vse lepo, kar se je zgodilo.

Kaj pa vem, želim si..zdravja, teh lepih trenutkov nazaj..in naprej..

Borim se že nekaj let. Boril se bom še naprej.

Za te lepe trenutke pa.. Hvala ti, K. ♥

0%

0%

V soboto sem se peljal po Tržaški cesti. Na rdečem semaforju pridno čakam. Za pešce zelena in tam stoji mlad fant, kakih 16 bi mu dal. Suvereno stopi na cesto in gre čez. A fant ima belo palico, slep je.

Zamislil sem se. Nekako nisem razmišljal o temu, kako se mi smili. Enostavno sem bil hvaležen za to, da vidim. Da nisem prikrajšan za eno najlepših stvari na svetu - za svetlobo, za sonce, za vse lepe stvari..

Fant je prečil cesto in se odpravil svojim opravkom naproti. Vesel in verjetno hvaležen za še manjše zadeve, še bolj skromne kot mi.

Vse najlepše v življenju mu želim.

0%

0%

Lou Reed & Luciano Pavarotti - Perfect Day - live at Pavarotti and friends 2001

Perfect Day varoius artists

Just a perfect day,
Drink Sangria in the park,
And then later, when it gets dark,
We go home.
Just a perfect day,
Feed animals in the zoo
Then later, a movie, too,
And then home.

Oh it’s such a perfect day,
I’m glad I spent it with you.
Oh such a perfect day,
You just keep me hanging on,
You just keep me hanging on.

Just a perfect day,
Problems all left alone,
Weekenders on our own.
It’s such fun.
Just a perfect day,
You made me forget myself.
I thought I was someone else,
Someone good.

Oh it’s such a perfect day,
I’m glad I spent it with you.
Oh such a perfect day,
You just keep me hanging on,
You just keep me hanging on.

You’re going to reap just what you sow,
You’re going to reap just what you sow,
You’re going to reap just what you sow,
You’re going to reap just what you sow…

0%

0%

Ne od Nine Osenar

V prejšnji objavi o srečnem šopingu se mi je porodila tudi misel o tem, kako pa je pametno nakupovati. Iz izkušenj in razmišljanja predlagam:

Najprej si skuhajmo nekaj dobrega. Lepo se najejmo, pokramljajmo, posedimo še nekaj minut. Vzemimo blokec, poglejmo po kuhinji, če kaj potrebujemo, poglejmo v kopalnico in si tistih nekaj reči zapišimo. Ko dokončamo seznam, ga preglejmo in črtajmo stvari, ki jih ne potrebujemo nujno.

Odpravimo se v trgovino, vzemimo košaro (ali pa voziček, če je res nekaj nujnih in večjih zadev) in s seznamom v roki naberimo, kar smo si zadali. Vedno poglejmo nižje ali višje od višine oči na polici, ta višina je najdražja. Primerjajmo cene podobnih izdelkov. Ko je seznam obkljukan, se odpravimo do blagajne, mirno počakamo v dolgi vrsti, vmes kakšno rečemo in premišljujmo, kako bi se dalo še čim bolj izkoristiti ta lep dan.

Po tem, ko pridemo iz kratkega nakupovanja domov, se oblecimo v nekaj lahkega, vzemimo nahrbtnik, plastenko vode ali dve, kakšno čokolado ter se odpravimo v naravo.

Vmes, ko dihamo svež zrak med prijetnim sprehodom, se lahko spomnimo vseh, ki so še vedno živčni v trgovini in bodimo ponosni nase.

0%

0%

Pride družina pred šoping center. V očeh je razbrati iskrice, ki iščejo lonec zlata na koncu mavrice. Šoping center pravzaprav ni šoping center, ampak je Disneyland. Obljubljena dežela. Kansas…

In gremo v šoping center. Trgovine obljubljajo srečo, glasba vzdigne duha, sproščenost je na višku. Končno. Končno daleč od vseh skrbi. Končno daleč od službe, od stresa, od težkega življenja. Zdaj smo tu.. Tu, kjer se sreča deli. Utrip srca poživi, nasmeh se prikrade na ustnice. Jaa, še malo, pa bomo srečni.. mmm..

Začne se nakup. Police so polne dobrot. Oči požirajo, roke dajejo v voziček. Otroci plešejo, pojejo, moledujejo, starši se strinjajo, prikimavajo.. Svojim otrokom omogočajo srečo. Otroci so srečni, starši presrečni, ker so otroci srečni, vse je popolno, lepo, čudovito..

Pri blagajni se sicer cmok malo v grlu ustavi, a kaj bi to. Sreča, sreča je vredna vsega denarja. Bomo že. Tistih nekaj bankovcev ne odtehta sreče na obrazih malčkov.

Šoping center počasi zapuščamo, glasba pojenja, blaženost popušča.. Zunaj zavohamo asfalt, slišimo avte, motorje, cviljenje gum. Prve gubice na čelu izdajajo vprašanja. V mislih štejemo po denarnici. Sprašujemo se, ali bomo zmogli do konca meseca. V tišini se vsedemo v avto in se nejevoljni odpeljemo..

Ooo, benti… Pa kdo za vraga nas je ravnokar nategnil…..?!?!?!

0%

0%

♥

0%

0%

Na kratko - demistifikacija depresije.

V javnosti in medijih je še vedno precej malo povedanega, napisanega, objavljenega na to temo. Oziroma kar je, je bolj ali manj statističnih podatkov, ali pa statičnih opisov o bolezni. Nikjer pa nisem zasledil kakšnega poglobljenega zapisa o sami izkušnji, zato sem se odločil, da grem sam razlagati svojo izkušnjo. Podpisujem se še vedno s psevdonimom - razlog je, mislim, da očiten - trenutno je še premalo osveščenosti na tem področju. Posledično te ljudje jemljejo zelo črno-belo za slabiča, kar je izredno žalostno in nepravično. Saj v družbi prijateljev ni problema, na službenem področju pa ni tako lahko. V kratkem se bom podpisal!

Kar pa je objavljenega, gre predvsem zahvala ravno tistim osebam, ki se pojavljajo v medijih in so imeli dovolj jajc (oprostite izrazu), da so povedali naglas. O javnih osebah, ki so to dali skozi, sem že nekaj napisal v eni izmed mojih prejšnjih objav.

Lotil sem se raziskovanja slovenskega spletnega prostora. Začel sem seveda na Googlu. Že prvi rezultat prinese dobro stran na eZdravju¹. Osnovne informacije o bolezni, znaki, posledice in zdravljenje. In seveda nasvet - obišči zdravnika. Toplo priporočam ogled.

Z mojimi zapisi pa ostanite še naprej - na napakah se učiti je koristno, manj boleče pa seveda na napakah drugih.

0%

0%

1. ne gre za reklamo, je prvi in dober zadetek na Googlu [↩]

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

0%

0%

Berem sestavek na temo O depresiji in besu by Dajana. Zanimive besede, nekaj pa me je (glede na moje izkušnje z depresijo, verjetno pa bi se strinjali tudi drugi “pacienti”) zmotilo:

“Je res veliko bolj udobno ostati v depresiji, kot biti jezen? Če je za človeka bolje, da je v depresiji, kot da pokaže čustva v jezi ali besu, pomeni, da je človek navajen kazati svoja čustva tako, kot to drugi pričakujejo od njega.”

Človek kaže čustva vedno, tudi v depresiji. Ne gre le za to, da enostavno potlačiš čustva, se zapreš in si hladen kot špricer, gre tudi za to, da čustva kažeš na drugačen način. V mojem primeru lahko rečem, da sem čustva kazal na tri načine. 1) včasih sem bil preveč sproščen, nekako blaženo in nerealno srečen. 2) čustev nisem kazal oziroma sem se zaprl. 3) bil sem jezen, besen, agresiven - kot je reklo moje bivše dekle: “Veliko jeze je v tebi.” (K, hvala ♥, prav si imela, škoda, da se nisem prej zavedal).

Analiza zgornjega vprašanja:

Je res veliko bolj udobno ostati v depresiji, kot biti jezen? - Jaz bi vprašanje postavil: Je res veliko bolj udobno ostati v depresiji, kot biti SREČEN? Najhuje za človeka v depresiji je, da na to drugo vprašanje odgovori z DA. Tudi jaz sem. Ker enostavno zelo težko najdeš motivacijo za karkoli več od dihanja in spanja.

Depresija so čustva, verjemite, zelo močna čustva. Predvsem pa negativna. In depresija je bolezen, ki človeka uniči najprej čustveno. Potem se pa loti tvojega vpliva na bližnje, na družbo, na službo.. Lahko gre čez vse meje, včasih predaleč.

O vplivu depresije na človeka in okolje pa še kdaj drugič. Imejte se radi!

4500e6a5455c03742487f3e8e1f92802

0%

0%